EVS avantura Vol. 2-Urška Ženko!

Pomlad in v Gradcu vse drugače.  Mojo strašno arogantno bivšo organizacijo, za katero se je izkazalo, da je zame prijavila lažni projekt, ki ga sploh ne bojo izvajali, sem zamenjala za prijeten in zelo dinamičen Rotor – center za sodobno umetnost. Delam na številnih različnih projektih, ki vključujejo in povezujejo sodobno umetnost s poudarkom na politični in družbeni angažiranosti. Tedne začenjamo z dolgimi pogovori o vsem, kar se dogaja ob kavi in dišečem pecivu, ki gradijo domače in odprto delovno vzdušje. Moji glavni področji trenutno sta priprava na selitev razstave 'Black Sea Calling', ki je rezultat 18 umetnikov v rezidencah v Plovdiv v Bolgariji, kamor potujemo julija, če nam prej seveda uspe pridobiti dovolj sredstev. Drugi projekt pa je 'Nice Places' in vključuje različne mladinske centre na Štajerskem, kjer umetniki in umetnice skupaj z mladimi ustvarjajo na področju, ki zanima mlade in doprinese h kvaliteti njihovega lokalnega prostora ali mladinskega centra, hkrati pa jih seznani z umetniškimi praksami skozi konkretne izkušnje. V juniju odpiramo novo razstavo v naši galeriji, za katero trenutno izbiramo umetnike in njihova dela, vsak mesec pripravimo srečanje s predstavitvami nekaterih graških in rezidenčnih umetnikov, imenovano VorOrt, ta vikend sodelujemo pri programu Dnevi galerij v Gradcu s številnimi dogodki in pri številnih drugih kulturnih dogodkih v Gradcu, ki jim res ni ne konca ne kraja. Za pridobivanje izkušenj v kulturnem polju ne bi mogla biti na boljšem mestu.

 

Nice Places: Sound Truck v Stralleggu z umetnico Marlene Hausegger

Za potrebe mojega socialnega življenja sem si po številnih letih neobstoja v svetu Facebooka morala ustvariti svoj profil. Obstajajo namreč skupine, kjer ljudje (seveda tujci) objavljajo kam grejo pohajkovati ali planinariti, kdaj gredo ven, kje se srečajo v parku in podobno. Nekakšna matica družabnega življenja priseljencev tukaj so Portugalci in Španci, ker so verjetno edini dovolj odprti, da vključijo medse še vse ostale izgubljene ribe v Avstrijskem morju.

Zaradi skrajno mačehovskega odnosa, ki ga ima avstrijska nacionalna agencija do svojih prostovoljcev, bom šele v začetku julija izvedela ali sploh lahko vložimo prošnjo, če lahko ostanem do konca leta, kot je prej trajal moj projekt, ali pa le do konca avgusta, ker ima do takrat ima Rotor prosto mesto zame. Ampak glede na to, kako počasi meljejo ti mlini, nam bo verjetno zmanjkalo časa, še preden bojo sploh odprli kuverto. Ne glede na to, kaj za prostovoljca pomeni projekt – selitev v novo življenje, je namreč za koordinacijske pisarne in nacionalne agencije to le še en papir in ne pokažejo niti trohice razumevanja za to, da me 1. septembra doma pač ne bo čakalo stanovanje s pokrito najemnino in polnim hladilnikom in bi odgovor, do kdaj sem lahko tu, rabila že včeraj.

Evropski mladinski projekti? Še ena veja vseobsegujoče neoliberalistične drže, ki jo vsi z denarjem in močjo lahko gojijo do tistih, ki ne premorejo ne enega, ne drugega.