Simpatično, mirno hrvaško mestece Samobor se je s pomočjo 10 motiviranih prostovoljcev iz Srbije, Slovenije in Francije za nekaj dni preobrazilo v pravi cirkuško-umetniški raj, poln dogodivščin, izzivov, nasmehov, kjer nihče ni ostal bosih nog.
Mesto, skozi katerega se vije reka, ki vedno znova očara, parki, ki te napolnijo z dobro energijo, bližnji Stari grad in Vidikovac ponujajo lepe tekaške treninge in nepozabne panoramske zahode nad mestom. Srečen sem, da sem tu in delam, kar me veseli, razveseljujem, spodbujam in navdušujem ljudi s tem, kar rad delam, in talenti, ki jih razvijam ... Sonce se je skrilo za grički, čas je, da pohitim nazaj do hostla, ki mi bo dom za naslednjih 14 dni.
Ko se na hitro spoznamo z Matijem, vodjo festivala, in ostalimi prostovoljci, vem, da bomo kljub kulturnim, socialnim razlikam in različnimi sposobnostmi delovali kot odgovorna in razumna ekipa, ki bo čez teden izkovala načrt in izpolnila vse naloge, se soočila z vsemi problemi za uspešno izpeljan festival uličnega cirkusa.
Kljub temu da smo bili vsi na začetku neznanci, me je vsak posameznik dopolnjeval na edinstven način in s tem pripomogel, da sem izpopolnili sebe, svoj potencial in samozavest. Spoznal sem veliko različnih kultur, ki jih ne bi bilo mogoče spoznati v tako kratkem času. Ne samo da smo skupaj delili bivalni prostor, šampon, hrano, obleke, ampak tudi celo našo življenjsko zgodbo in majhne rutine, ki nas izoblikujejo v osebe, kakršne smo. Kljub kulturnim razlikam smo vedno našli skupno točko, ki nas je vse združevala, nam odprla srce in mišljenje, da smo delili, razumeli, videli in ljubili svet drugače. Vsi smo se učili o razlikah med nami, ki niso isto kot problemi, in da lahko rastemo, delimo, se zabavamo skupaj z ljudmi različnih kultur, spoznavamo stvari, ki so pomembne za naš razvoj in se bolj zavedamo sebe, kako drugačen in unikaten je vsak od nas.
Torej, kaj sem delal v Samoboru?
Fotografiranje, snemanje, risanje, izdelovanje šablon, ustvarjanje prijetnega ambienta v mestu za umetnike, prostor, kjer se širijo nove ideje, delovanje v skupnosti, reševanje praktičnih problemov, učenje novih veščin in znanj, nabiranje izkušenj, boljše poznavanje sebe in navsezadnje potovanje. Biti del te izkušnje s strastmi, ki me navdušujejo, je veliko zadovoljstvo.
Naša naloga je bila pomagati lokalni skupnosti in organizatorjem festivala zbirati čevlje, barvati, dekorirati mesto, pripraviti instalacije v parku in s tem smo pripomogli ustvariti zanimiv tridnevni festival. Spoznavali smo lokalne ljudi in se učili o novih kulturah. S tem sem začel tudi bolj ceniti svojo kulturo, mesto, v katerem bivam, domačo hrano, glasbo, sleng, okolje, ki me obdaja, in ljudi, ki me podpirajo na moji poti.
Po končanem delu smo imeli vsak dan tudi prosti čas in aktivnosti, ki so vsebovale vse, od umetnosti, glasbe do spoznavanja mestne kulture, kar sem zelo cenil. Za radovedne duše smo namenili pohod na Okič (grad), izlet v Zagreb, gledališko predstavo, obisk Medike(podobno Metelkovi), koncerte, tek, jogo, učenje novih jezikov, reševanje problemov, učenje novih veščin, biti odgovoren in širiti pozitivo in uživanje ob zvokih kitare v parku, dokler ne pade noč ...
Ni slabo za 14 dni, kajne?
Vsak posameznik, ki sem ga spoznal, je pripomogel k temu, da je bila to zame najboljša izkušnja prostovoljstva, ki sem jo imel do sedaj.
Počutil sem se zelo koristnega, da sem sodeloval pri izvedbi festivala za ljudi v Samoboru, ki so bili zelo zadovoljni z našim prostovoljnim delom med festivalom. V času bivanja sem se razvil v novo osebo s pomočjo ljudi, ki so me obdajali vsak dan s svojo pozitivno energijo, ki mi je prinesla veliko ljubezni in sreče v življenje, kar sem odnesel s sabo tudi nazaj domov.
Cu'fus mi je dal čudovito izkušnjo v življenju, ki se je bom z veseljem spominjal.
Rekel bi: »Hvala vsem prostovoljcem, ki so se mi pridružili iz vse Evrope, da smo bili skupaj kot družina in da smo skupaj doživeli to čudovito izkušnjo.«
Uroš Frelih, zapis in fotografija
No comments:
Post a Comment