Vsak dan smo imeli ekipo, ki je bila odgovorna za jutranjo vadbo, ekipo, ki je skrbela, da nismo ostali lačni, ekipa, ki je poskrbela za čiščenje ter vizualno ekipo, ki je vsak dan izbrala 5 najboljših fotografij dneva. Začeli smo s timskimi igrami v parku na lep sončen dan. Outward Bound timske igre oz. metode so organizirane po principu učenja skozi izkustvo v naravi. Prebije se led, participanti se bližje spoznajo in ustvarijo timski duh. Že prvi dan so se vsi hitro sprostili in drug drugemu postali podpora. Spretnosti reševanja problemov so se hitro razvile, komunikacija je postala tekoča in uspeli smo celi dan preživeti na svežem zraku. Prvi teden smo čistili okolje v čudovitem parku Žumberak Samoborsko gorje. Uživanja ni manjkalo, predvsem pa zadovoljstva druženja v dobri atmosferi sredi narave. Spoznali smo tudi nekaj novih joga poz in meditacijskih tehnik. Drugi del kampa je bil osredotočen delavnicam, skupinskim diskusijam ter na fotografsko razstavo. Pri delavnicah smo bolje spoznali in predebatirali tematiko na internacionalnem nivoju in začeli z ustvarjanjem. Nekatere participante je inspiracija prevzela do te mere, da so prebedeli noč, s ciljem dokončati svoje izdelke. Obiskali smo stari grad v mestu, kjer smo tudi preverili stanje čistega okolja in na večer pripravili kres. Debate so se ob ognju transformirale na globlji nivo, seveda tudi pozitivne energije ni manjkalo. Ob koncu kampa so se predstavile ideje projektov iz vsake države in mi smo držali pesti, da se načrti uresničijo ter da glas ozaveščanja zaščite narave seže preko meja v deveto vas. Skupaj smo preživeli dva čudovita tedna in bilo je lepo videti, kako so se participanti povezali, dobili veliko inspiracije in bili hvaležni za to izkušnjo. Vsi skupaj si želimo še več takšnih priložnosti in bomo definitivno obdržali tega v lepem spominu. Ti projekti so odlična priložnost, da spoznaš nove ljudi na internacionalnem nivoju, se naučiš več o koordinaciji in organizaciji le-teh ter kako motivirati mlade, da se ustvari timski duh. Na koncu je občutek izpolnjen, ko vidiš veselje in čutiš hvaležnost za priložnost, ki si jo delil z drugimi.
In že sta se poletje in jesen po vseh dogodivščinah na terenu poslovila. Po več kot enem mesecu oz. dveh mesecih izven Zagreba, ko sem se vrnila v mesto, je prišel tisti občutek domačnosti. Mesto se je napolnilo in zaživelo, s tem pa tudi moje veselje, za izkoristek vseh aktualnih dogodkov. Kar se tiče dela, sem dobila priložnost pridobiti več znanja na vizualni strani marketinga in promocije, predvsem preko socialnih omrežij ter izdelavi promocijske podobe organizacije ter Erasmus plus projektov. Moram pa omeniti, da je največji osebni EVS izziv bil povezan s športom v naravi – plezanje in abseil. Prvi razlog, ki je izstopal je bil strah pred višino in dejstvo, da je bilo nekaj novega in čisto drugačnega od preteklih izkušenj. Pri prvem poskusu plezanja sem prišla do točke, ko mi je telo sporočalo, da paničari in tudi um ni bil preveč v pomoč. Vendar ko poizkusiš drugič, odreagiraš mirnejše, saj se um in srce bolje povežeta. Dragocena izkušnja, pri kateri vadiš trdnost in se moraš osredotočiti na določeno stopnjo fizičnega in duševnega napora. Tudi abseiling ima podobne zahteve. Najtežji del je s prvim korakom prečkati rob skale. Telo mi je možno drgetalo, da to ni naravna poza ter um me je hkrati spraševal, zakaj to delam. Po nekaj malih mišjih korakih je postalo mnogo lažje. Še vedno malo stresno, vendar takrat se začneš počasi sproščati in uživati ob lepem razgledu vse naokoli iz višje perspektive. Vse aktivnosti, ki jih lahko doživiš, so po principu Outward Bound šol „izbire izzivov“. Na koncu dobiš občutek uspeha in zadovoljstvo. Veselim se še bližje spoznati ta šport ob naslednji priložnosti v prihodnosti. Od interesov, ki so okvirno vključevali naravo, šport in vizualno umetnost, preko odkritja novih stvari skozi učenje ter do novih vpogledov in inspiracije za nadaljno in jasnejšo pot kariere, je proti koncu EVS – sa bistvo doseženo. Navigacija proti odkrivanju potenciala skozi potiskanje onkraj meja svojih sposobnosti se na koncu vedno obrestuje, hkrati tudi ugotoviš, da pri tem destinacija nima nobenega pomena v primerjavi s tem, kaj delaš ter s kom to deliš.
Živa
