Gnile pomaranče iz Jaffe

Vsak pozna mesto Jaffa - tam rastejo najboljše pomaranče, od tam prihajajo sladki Jaffa piškoti. Jaffa je del metropole Tel Aviv, vendar se od drugih predelov mesta razlikuje po tem, da gre za mešano mesto v katerem živijo tako judje kot tudi arabci. Turistom v Izraelu radi postrežejo s podobo idile, kjer oba naroda živita drug ob drugem in z roko v roki skupaj nabirata pomaranče za izvoz, ter si nato pravično razdelita dobiček.Toda pomarančnih nasadov v Jaffi že dolgo ni več, nadomestili so jih neskončni bloki in prestižne vile z judovskimi prebivalci, za piškote Jaffa pa sploh še niso slišali (dejansko gre za Kraševo domislico).

Nekaj deklet, ki sodelujejo v organizaciji Windows, je v novi številki dvojezične mladinske revije, ki jo organizacija izdaja, pisalo o tem, da se v Jaffi, kjer živijo, dejansko ne počutijo doma. Da bi njihovo zgodbo bolje prikazali v reviji, smo se odločili, da gremo z dekleti na malce drugačen ogled Jaffe - dekleta so nam pokazala, kaj točno jih v mestu moti, skupaj pa smo te tujke pofotografirali in fotografije nato objavili v reviji.

Najprej naj vam predstavim naše vodičke:

Janet, Layan, Jarra in Maria

Najprej smo prišli do mošeje Hassan Bek, ki stoji sredi glavne promenade Tel Aviva. Zakaj je tukaj mošeja, če pa so zgradili Tel Aviv na pesku in puščavi? Pred prihodom judov je tukaj stala "vas" Manshiye s 28 000 prebivalci. Kaj je tam danes? Parkirišče, moderni hoteli in promenada po kateri se sprehajajo nevedni turisti. Kje je 28 000 Palestincev? V begunskih taboriščih.

Osamljena mošeja

Izlet na morje – arabci, ki živijo v Izraelu ne vidijo morja vsak dan.

Pot, ki smo jo prehodili – kjer je nekoč stalo živahno arabsko naselje, se danes z umetelnim napuhom uspeha bohoti izraelski turistični ponos.

Na plaži Tel Aviva stoji muzej Ecel. Muzej je zgrajen na stari arabski hiši, ki je tukaj ostala še iz časov arabske "vasice". Izraelci so ji dodali modern, stekleni videz in popolnoma nov pomen - gre za muzej osvoboditeljev Jaffe. Muzej je posvečen izraelskim vojakom, ki so padli pri osvobajanju Jaffe, da gre pri tem za sioniste, ki so pobili ogromno Palestincev, ni važno.

Izraelska zastava vihra nad nekdaj arabsko hišo.

Vstop dovoljen samo povabljenim, 15-letna dekleta očitno predstavljajo varnostni rizik.

Nato smo se podali v središče Jaffe – njena največja znamenitost je velik stolp z uro. Toda komu v ponos stoji ta stolp in kdo ga je postavil? Na tabli piše, da je stolp zgradil sultan v času otomanskega cesarstva v znak slave cvetočega mesta Jaffa, napis na stolpu samem pa pripoveduje popolnoma drugo zgodbo: stolp je posvečen vojakom izraelske vojske, ki so osvobodili Jaffo. Ubogi sultan, verjetno ga že vse boli od obračanja v grobu.

Dekleta pozirajo pred stolpom z uro, ki je ponos Jaffe.

Začudeni in zmedeni obrazi deklet, ko vidijo dve različni zgodbi.

Nadaljevali smo s pohajkovanjem skozi staro mestno jedro Jaffe, ki je popolnoma obnovljeno in pravi turistični raj: povsod prodajajo umetnine, spominke in nakit, ulice so poimenovane po znakih horoskopa in na koncu turist pride do mostu želja, kjer svoj pogled usmeri v morje, se dotakne svojega znaka ter si zaželi nekaj silno pomembnega. Žal želje o miru in sobivanju niso zaželjene, zato nikar ne poskušajte, da vas slučajno ne zadane strela. Dekleta so nam povedala, da arabcem ni dovoljeno živeti tukaj, prav tako ne ob obali. Izraelci so mestno jedro obnovili in arabce izgnali v eno sosesko Jaffe, kjer jim je dovoljeno živeti. Soseska se imenuje Ajami o njej pa so posneli tudi film, ki je letos celo kandidiral za tujejezičnega oskarja.

Sobivanje je tukaj zgolj fikcija

Judje so tik ob obali zgradili ogromne vile, eden najznamenitejših primerov, ki so nam ga dekleta pokazala je kompleks Andromeda. Sklop ogromnih prestižnih zgradb, ki so namenjene izključno judom, arabcem pa je prepovedan celo vstop v ulice, ki te zgradbe povezujejo. Poleg neposredno rasističnih zgradb kot je ta, pa judje Palestince iz Jaffe potiskaju tudi na bolj posreden, ekonomski način. Z grajenjem prestižnih nepremičnin in infrastrukture umetno dvigujejo cene nepremičnin in življenjskih stroškov v Jaffi ter s tem izganjajo arabce, ki si ne morejo več privoščiti življenja v svojem rojstnem mestu. Za ta malce bolj prikrit način okupiranja mest se je uveljavil izraz ponovna zasedba oziroma re-occupation.

Neveden turist, ki se sprehaja po plaži v Jaffi, bi verjetno pohvalil lepe vile, ki jih tukaj gradijo, ne vedoč, da gre za skrajno rasističen kompleks, ki je namenjen postopni ponovni zasedbi Jaffe (re-occupation)

Tipična hiša v soseski Ajami – kontrast z vilami v Andromedi je očiten

Ob koncu te ture po Jaffi, po večih urah hoje po vročem soncu smo bili utrujeni, pretreseni, žalostni in predvsem žejni. Ponujala se je najbolj očitna rešitev - gremo na pomarančni sok. Toda ... vsi smo se odločili, da bomo raje pili vodo iz pipe, kljub temu da v Jaffi resnično ni okusna, kot pa da bi kupili še eno Jaffa pomarančo.

Bojkot podjetij, ki neposredno sodelujejo v okupaciji, je ključnega pomena in eden izmed najboljših načinov, kako lahko posamezniki vplivajo na izboljšanje situacije v Palestini. Naslednjič ko boste v Intersparu ali Merkatorju kupovali pomaranče, grejpfruit ali pomelo, poglejte ali prihaja iz Jaffe in še enkrat pomislite, ali res želite podpirati okupacijo in biti soodgovorni za pobijanje Palestincev. Je res vredno kupiti tisto malo bolj sladko pomarančo, če veste da gre denar neposredno v roke vojnim zločincem?

Spletna stran z več informacijami o podjetjih, ki sodelujejo v okupaciji in njihovih izdelkih, ki jih je priporočeno bojkotirati: http://www.whoprofits.org


So krvave pomaranče res tako okusne?