Rada kuham veganske zadeve. Dopuščajo možnost improvizacije in eksperimentiranja, kombiniranja, barvitosti in podobnega. Na takšen način sem najprej začela kuhati zase, potem za sostanovalce in kasneje za člane bendov, ki so v Gustafu imeli koncerte. Nazadnje so se stvari iztekle tako, da sem na Stanici prevzela prirejanje mesečne Veganske nedelje.
Še preden sem odrinila na EVS prostovoljenje na Stanico, sem vedela, da bom tam nadaljevala organiziranje Veganskih nedelj, projekta, ki ga je letos s pomočjo lokalnih žilinskih entuziastov začela Nataša Prelog, pretekla stanična EVS prostovoljka. „Poslanstvo“ veganske kuharije se je po mariborski prostovoljski strani tako zgolj preneslo, brez hujšega zaustavljanja, premišljevanja in težkega prvotnega zagona.
Dogodek je tako rekoč že bil uveljavljen, med obiskovalci pa znan in priljubljen. Za njegovo nadaljnje prirejanje je bila potrebna zgolj ena oseba, ki bo projekt koordinirala in komunicirala med staničnimi in zunanjimi sodelavci ter obiskovalci.Z Jakubom, ki je z Natašo začel z Veganskimi nedeljami, sva kmalu po mojem prihodu izbrala datum in temo dogodka (solate in namazi – piknik pozdrav odhajajočemu poletju). Naredila sem plakate, jih razobesila po mestu, dogodek pa smo objavili še na internetu. Ljudje so prišli. Nekateri med njimi so prinesli še svoje veganske stvore. Obedovali smo zunaj ob prijetni glasbi ter jedli in jedli, vse dokler ni zašlo sonce. Na koncu je ostalo veliko hrane, denarnih prispevkov pa smo zbrali ravno toliko, da smo z njimi lahko pokrili stroške nakupa surovin za hrano.
Drugo, oktobrsko Vegansko nedeljo smo okronali s sezonsko zelenjavo in sadjem – buče, jabolka, zelje itd. Načeloma je potekala podobno kot prva. Tretja, s pekočimi jedmi, nas čaka konec tega tedna. Hujših presenečenj tudi tokrat ne pričakujem, a človek pač nikoli ne ve, kaj ga čaka. Tako se bo nadaljevalo iz meseca v mesec, vsakič v nedeljo in vsakič z drugo temo.
Nekje vmes se nama je z Jakubom pridružila še Eva. Sporazumno smo se odločili, da je naš cilj samofinanciranje projekta, brez zunanje finančne podpore Stanice. Sama menim, da potrebujemo še en cilj, saj nam manjka še vsebine. Pridigarska moraliziranja v dobrobit veganstva pri tem odpadejo. Kaj nam je torej storiti? Imamo dobro hrano, a pojedina brez dodatnega ovoja, smisla in namena nikakor ne more biti dovolj. Sprva je bilo pomembno zgolj nadaljevanje projekta, sedaj, ko kolesje teče, pa je pomembna kreativnost. Zaenkrat poti razvoja še ne vidim, a ne dvomim v to, da se česa ne bomo domislili. Nedvomno nečesa zabavnega in ne duha morečega.
Foto: Natália Zajačiková
